Vendar pa ne gre za nadaljevanje njegovega nekdanjega jaza, ampak kakor za mozaično podobo, ki jo na podlagi nekega osnovnega jedra sestavlja iz nabranih pisanih delov. V glavnem gre za intimno risbo, ki so njene barve žive, a umirjene, gre za hvalnico življenju, ki jo uro za uro piše vase s sprejemanjem novih bližin, novih obzorij, novega čustvenega razdajanja. In zdaj je nevede vzdignila zapornico temu novemu spoznanju, je pomislil, ker žensko srce v bistvu vendar pravilno zasluti, kaj pričakujejo od njega temne globine moškega, ki se je obrnil nanj.