In še je pomislil, da se pravzaprav komaj zdaj, ko so po skalnatih previsih sence, pokaže jezero kot ujeta voda; in vse, čolni in parniki in ribe v vodi, vse je ujeto v tem čudovitem, a zaprtem krogu. Pred vasjo je najprej srečal priletno gospo v rjavi jopici. Davi je zajtrkovala pod latnikom, si je rekel; saj ima vsako gostišče kakega takega osamljenega ali bolehnega gosta, ki je tih in neviden kakor senca.