Potem je gospod s svojima dvema občudovalkama odšel in ga nehal motiti, tako se je potolažen spet lotil knjižice. Malce preveč počasen in skoraj očetovski slog, je pomislil, a dejanje se je z gotovostjo strnjevalo, kakor da bi pisatelj v širokem krogu začel obkroževanje določene postojanke in se ji po jastrebsko zmeraj tesneje približeval. Zdolž mize pa se je tisti trenutek približeval debelušni in si otiral roke v predpasnik; pogledoval je na jezero, potem pa nanj.