Takrat je oživel pred njim prav tako stopničasti svet pod Kontovelom, pod staro cesto in pri Mokolanih; videl je rdečo zemljo pod brajdami visoko v bregu in spodaj bleščeče morje in v daljavi tržaški pristan kakor srebrnkast amfiteater. Tedaj je pomaknil majhno hotelsko mizico tik k oknu in se lotil dela. Tako je zdaj sedèl za mizo in risal.