Samo roke, ki so bile vse modre od galice, in čevlje, ki so tudi bili modro popikani; skoraj ves čas pa je bilo videti sinjkasti dežek, ki je drobceno pršel v trtne liste. Takrat je oživel pred njim prav tako stopničasti svet pod Kontovelom, pod staro cesto in pri Mokolanih; videl je rdečo zemljo pod brajdami visoko v bregu in spodaj bleščeče morje in v daljavi tržaški pristan kakor srebrnkast amfiteater. Tedaj je pomaknil majhno hotelsko mizico tik k oknu in se lotil dela.