Tam zgoraj so se namreč trgali oblaki in zaton je na vrhovih hitro zlil brentač malinovca na snežne lise sredi skal. Vse polno odsevov je bilo v tistih očeh, ki so bile zdaj polne ognja in nežne, potem zaskrbljeno poredne in v igri resnobne, kot zdaj, ko je rekla, da se morata vrniti, pa spet ljubke in čez trenutek obzirne, kakor se ni môč v nobeni šoli naučiti biti šaljivo obziren. Vse to hkrati pa so njene oči tedaj, ko se nasmehnejo in ukažejo njeni roki, da se sproži in seže po njegovi roki.