Smejala sta se, in gosta prha jima je rosila na razprte ustnice in samozavestnemu gibu roke je zdaj sledil začuden vzklik, zdaj spet svetel pogled, ki je šel kakor sončni žarek skozi dežne kapljice. Vendar je bil zdaj on tudi nemiren. Tako rahlo in nerazločno nemiren je človek, ki je nekaj pozabil, a ne vé, kaj; tak občutek je podoben majhni luknjici, skozi katero uhaja tekočina iz navidezno cele posode.