In tedaj je objel njena ramena in s svojo glavo tesno pridržal njeno glavo, da bi ji onemogočil drobno in neustavljivo razprševanje. Bilo je kakor prošnja, in bilo je pretresljivo, ker je prihajalo iz občutka krivde, ki ni bila njena, ki pa jo je ona podedovala in se je je zdaj reševala z obsipanjem poljubov kakor otroče, ki prosi odpuščanja in je hkrati hvaležno. On pa je medtem siloma in rahlo obenem oddaljeval njeno glavo.