Bolj kot neodločne so bile njene oči vdane in nežne, le da svetloba v njih še ni znala najti prave barve. »Tudi če bi mi vrgla roke okoli vratu,« je trdo rekel in premaknil nogo, da bi se obrnil. Takrat ga je njena roka prijela za; v prodirnem izrazu njenih oči je bil v preblisku kakor očitek za morebitno laž združen s sijajem žive hvaležnosti; od nekod pa se je stekala v pogled naklonjena sila, ki je bila kakor odsev na tihem smejoče pomladne pokrajine.