Ona se ni branila, ampak kakor prehajala iz slepe zaletelosti mlade živalce v vljuden mir. Sprva ga je s sklopljenimi vekami odsotno sprejela, zatem pa sta se njuni ustnici mehko razdvojili, kakor se razdvojita dva gladka režnja pomaranče. In tedaj je tudi njeno telo postalo v njegovem objemu naročje živih pomaranč iz nasadov na bregu; in mu je bilo, kot da breg ni več obdan s sivimi oblaki, ampak pod sklopljenimi vekami se mu je pokrajina vsa kakor zasvetila v soncu, ki bi odsevalo z jezera kot od zrcala.