Pod zidom, samo tik pod zidom, so bili v visoki travi makovi cveti. Prav tik pod zidom in vse okoli njega, kakor da je nekdo nalašč zanju hodil zdolž zidka, ki spremlja široki ovinek, in sproti samo tam trosil makova semena. Dež ni rosil, a jezero je bilo tam spodaj, kjer so se nehale oljke, umazan jezik na pol skritega močvirja, ki so ga zadelali oblaki, kakor da bi se za zmeraj zvalili nanj.