Preklasto je bilo in veliko kakor hiša, stalo pa je, ker je bil žleb odmaknjen in je voda curljala kar po dolgih palcih in po vretenu v okroglo kotanjo pod kolesom. V kotanji sta sporazumno pluli dve raci in vtikali glavi pod vodo, kakor da se igrata s curkom, ki je nenehno padal v vodo in ju škropil. Zeleni in sočni breg pa se je nad kotanjo strmo, skoraj navpično dvigal.