Bilo je kakor nepopisna želja, da bi negoval deklico, ki je zvesto poslušala hvalo o vrlinah Moža, ki nikdar ne spi in zmeraj skrbi zanjo in ki tudi ponoči, ko so drugi ljudje pogreznjeni v trden spanec, snuje velikanske načrte. Negoval in ujčkal bi tisto malo otroče, ki je potem zraslo in ni hodilo več v šolo, a je še dolgo časa ostalo lutka, ki visi z debelega Diktatorjevega prsta na trdni nitki svojih nedolžnih in nežnih otroških čustev. Tedaj ga je razburila živa želja, da bi prevzel Tiranu njeno srce in ji ga napolnil s slastjo bivanja, z radostjo zemlje in sonca in jezerske vode.