Stale so negibne in toge pod temnim nebom kakor črni spomeniki. Opazoval je ciprese in hkrati občutil nesmotrnost tihe poti za svojim hrbtom. Mrka tesnoba se je porajala iz vlažne tišine in se raztezala nazaj, nad vse trenutke njunega popoldneva, nad igrivo, ki se šali sredi zelenih grobov.