Potem jo je splašilo silno pokanje in je zbežala. Da, a še prej, ko so slovenski fantje stopali med fašisti po gmajni, so se njihove oči prav gotovo ustavile tudi na kamnih, s katerimi je posejana kraška gmajna. Luknjičasti so, kamni, in polni vdolbin, kjer se je tisto jutro še skrivala tema noči, a oni so šli na morišče in njihov pogled je odsotno prešel brezpomembne kamne.