Bila mu je kakor tisti kamen na mokri poti, prav tik njenega čevlja. Če bo zadel ponoči vanj kolesar, bo presneto tresknil na tla, je pomislil, zato je bolje, da zadene vanj tedaj, ko se bo vzpenjal navkreber, kakor pa takrat, ko bo navzdol. In razumsko mu je bilo žal za ta nečloveški hlad, a nobene rešne poti ni bilo iz njega.