Z vsemi čuti je mislil, kako nenavadno mora biti, ko spremeni poljub pretkani nasmešek na njenih ustnicah; tedaj si ustnice gotovo prikličejo mehko opojnost zrelega sadu, in takrat se najbrž šele uglašeno odzovejo njenim zapostavljenim dlanem. In v svoji notranjosti se je vznemiril, kakor vzbrni vsak prebujen mož pred prvim dotikom ženskega bitja, ki je zanj še skrivnostno; in nobene nadaljnje posesti ni moč primerjati s tistim brnenjem čutov in ozračja, ko se nepoznano telo zmeraj bolj bliža, a je še zadosti daleč, da ustvarja tako blaženi magnetizem. Mož je tedaj ujetnik tega skrivnostnega polja.