In razločno čuti, da preži, takó od daleč kakor zdaj on, lačen siromak na človeka, ki na klopci jé kakor zdaj starka. In ozrl se je z željo, da bi ga kdo opazoval in ga takó prisilil, da bi odšel; a ni bilo nikogar, samo njegove prašne sandale, ki molče obsojajo. Da, premaknil se je zaradi prahu na sandalah; in bilo je kakor gib zaradi zasede uboštva in brezdomstva.