Stopal je po rumenem linoleju dolgega hodnika kakor po sredi obsončenega drevoreda in skrbno opazoval obraze bolnic. In bilo mu je, da jo bo vsak hip zagledal, in ko da je ves čas na tem, da se njune oči srečajo. In stopi bliže k postelji, kjer sedi bolnica na stranici in mu obrača hrbet.