5 Spet je bil dopoldan, a zdaj svetloba ni bila več nekoristna in neizrabljena. Hodil je skozi vrvež in skozi direndaj trga ob Kanalu kakor kaznjenec, ki je pravkar stopil in mračne stavbe in bi si rad že s samim dihanjem spet osvojil stvari. In znani trg se oživlja pod njegovimi pogledi kot ob dotiku magične palice, branjevke so vse nasmejane, kanarčki so v kletkah razposajeno plesanje rumenih bleskov.