Ne posluša, je pomislil, ampak se zmeraj samo spovrača k upanju, da bi popravila slab vtis, ker ni postregla kakor moškim s čevlji na platnu. In ta ugotovitev ga jezi, obenem pa ga to spoznanje prevzame kot nepričakovana možnost rešitve. In vidi vasico ob Nadiži in tam naivno dekletce, ki je še neizkušena in nežna, in hkrati je že z njim na valobranu, sredi morja in belih jader nad čolni in z dekleti pod jadri; in iz teh podob ta hip prihaja vanj takšno upanje zdravja in moči, da razločno čuti, kakó ni še vse izgubljeno.