In mu je, da bi hitreje stopil in ji na Borznem trgu v telefonski celici povedal o revežu na koncu pomola; obenem bi ji razigrano zaupal, da jo je iskal. Pri tem pa bi bil zelo veder v glasu, ko da je našel srečo, ker bo brezdomec spal na gorkem, a še bolj zato, ker ji lahko govori. Ne, ne, vedela bo za njegove misli pod tistimi veselimi stavki in mu bo neprizadeto ponagajala, kot zadnjič, da mu je vsak izgovor dober.