Ko da bi na koncu stavka zmeraj zazvenela srebrna kroglica v njenem grlu. A ob začetku novega stavka potem spet tisti na pol pretrgani dihljaj, ki še ni premagana plahost in je prav zato prisrčen in neverjetno čaroben. »Poslušajte zdaj Mozartov koncert...« je rekla in bilo je, ko da je to povedalo dekletce, ki je moralo stopiti na stolček, da je lahko doseglo mikrofon.