Takrat sem se zavedel njenega glasu pred sabo na mizi. Bil je njen glas, kakor zmeraj za tistim imenom v radijski postaji, a zdaj je bil hkrati tudi v jezercu opečnate popoldanske luči, ki se je nabirala na kristalu pisalne mize. Bil je znan glas napovedovalke, ki vse dni prisrčno nagovarja nevidne poslušalce, a vendar tisti hip ni bil več uraden in splošen.