Ljubezniv je bil in zmeraj pozoren, zmeraj zaskrbljen ob vsakem vprašanju, ki ga je zastavil. Zdel se je kakor tisti mladi zdravniki, ki so pravkar končali univerzo in vestno postavljajo vprašanja, kakor so se bili naučili iz knjig, in se ves čas bojijo, da ne bi česa pozabili. Povedati pa ima toliko, da minejo ure, kot bi pihnil.