A hkrati ga premaga nestrpnost, ker ona s svojo vsiljivo bližino veča vročino. Ko da je avgust na drugem koncu sveta z obrežjem in valobranom, ki se steguje v morsko modrino, s strastjo, ki trepeta nad belimi skrlmí, medtem ko je tukaj zatohlost in telo, ujeto v nepotešljiv občutek odsotnosti in izgube. In spet nepričakovana jeza kakor sunkovit nemir rok, ko ne morejo strgati s kože perila, ki je zaradi potu prilepljeno nanjo.