Morebiti mi niso všeč, ker sem nekoč vgriznil v nezrel sad, pa mi je jedek zvezal usta. Odslej mi bodo še bolj zoprni, ker so hladni, kakor iz motnega rdečega stekla, ob tvojem smehljaju, ki se je posinjil in je zmeraj bolj bled. A zdaj sedim ob tvojem vznožju in hočem biti igriv in hudomušen, kakor takrat, ko sva se jaz bosonogi deček, ti mali rdečelasi škrat, igrala na gmajni.