»Povej mi kaj,« praviš. Saj ti pripovedujem; ker ležiš in tvoji lasje niso več takó bakrenordeči kakor nekoč, a si vedra zaradi nas, ki nočemo misliti, da nas boš zapustila. Kakor otročiček se veseliš pravljice iz otroških dni, ko smo te zaprli v posteljno omarico in pozabili nate; in komaj te je našla; čepela si v zaprti omarici in spala.