In takrat je prišla kakor tiha žalost, kakor siva reka, ki se je razlila in razpotegnila v dolgočasno močvirje vse naokoli. In brez smisla se mi je zdelo takó prazno stanovanje in kar si nisem mogel predstavljati, da bom moral naslednje jutro spet v trgovino. Saj res, dragi, sem rekel, menda je še najbolje po tvojem; delavec, ki ne dela, ne prinese denarja v trgovino, pristan pa je takó in takó poln samo sestradanih galebov.