Gotovo, bo že spet res, da je prilika tisto, ki večkrat odloči, kajpa, in to priliko mi je dala, ki se je odpeljala k sestri v Vipavo, takó da sem bil sam doma. In takrat je prišla kakor tiha žalost, kakor siva reka, ki se je razlila in razpotegnila v dolgočasno močvirje vse naokoli. In brez smisla se mi je zdelo takó prazno stanovanje in kar si nisem mogel predstavljati, da bom moral naslednje jutro spet v trgovino.