Potem je molčala. Gmajna pa se je počasi pripravljala na zahod; ko da zbira ves pokoj minulega dne za skupno vrednotenje vsega v tišini in v živih barvah zahoda; in tudi na morju ni več svetloba lesket v vse smeri, ampak določena pot od sonca do brega. »Ko sem bila majhna?« je zdaj nepričakovano šepnila sama sebi.