Kakor da je ves čas vmes neviden zidek; ona je vsa skrita onstran zidka in videti je samo njen obraz s tistim nejasnim smehljajem. »Ne gre in ne gre,« pravi. In spet skuša razmajati skalo, a le na videz se upira z vso močjo vanjo; in v očeh se ji utrinja radost, ker se on prav takó ponarejeno posmehuje njeni ponarejeni nemoči.