A prav zato, ker se je ta gotovost takó brez konca razraščala v njem, je bil brez besed.
NA ŠKOLJIH 1 »Lej tukaj!« je vzkliknila. Smehljala se je, kakor to samo ona zna, to je z odprtimi usti, takó da sta ustnici dva rožnata oboka okoli kristalnih zobkov; in ta smehljaj je nepremičen, sam vase začuden in neoseben, ne njen.