Ne, nič ni lačen in zaveda se, da ga vonj, ki prihaja iz lončka, nič ne. Nekomu ga mora dati, si misli, tudi zato, ker se mu zdi, da mu ga je plavolasi poslal iz spoštovanja, da opravlja takšen posel, ampak da v tem spoštovanju najbrž ni veliko spoštovanja do uničenih ljudi. In še je objemal z dlanmi toplo in oblo lepenko, a hkrati se je trudil, da bi gledal z očmi plavolasca na dolgo vrsto kariatid, ki stojijo pod vozom na potrebi in nosijo na lobanjah razpadajoči svet in so črtaste mumije, ki so se jim obveze razpletle in se bodo kosti vsak hip sesule v prah.