Moram iti, si je rekel, a obenem si misli, da jih ne bo treba več dosti znositi, ko pa se je nekdo spomnil samokolnic. In obenem si še pravi, da bo pravzaprav izdajalska tišina, ki bo pregrnila to alzaško planino čez eno uro, ko njih ne bo več; noben odtis ne bo ostal na tleh teras, noben posnetek v ozračju; vse bo tišina zamolčala, kakor gluhonemec bo vse obdržala zase.
Ko se je spustil po stopnicah, se je sprevod skril za barako, cviljenje pa je bilo zmeraj bolj oddaljen glas ražnja, ki ga nekdo vrti z zmeraj večjim, nadčloveškim naporom.