Saj jih je morebiti prav nenavadna tišina vzdignila z ležišč, da so prišli na sonce, tenke prikazni, ki ne slišijo več niti glasu svojih bosih stopal. Nagi, s srajco do votlega koraka; in ko tavajo čez teraso, krilijo z rokami, da bi našli ravnotežje, oslepeli ptiči, ki so jim požgali perje in jim je ostala samo mreža koščic. In pritavajo do stopnic in začnejo grebsti navzgor po bregu, da bi se z zadnjimi močmi rešili brezna, kjer so jim plameni izžgali vse meso s telesa.