Pazljivo si ga polaga zdaj na trebuh, zdaj na prsi, ko da drži v dlaneh dragocen predmet, ki se lahko vsak hip stre ali razpoči v sapi kakor milnat balonček; zato ga nazadnje prižmé in ga krepko tišči k sebi in se sklanja nadenj, da se z njim približa stegnom in kolenom kakor pri nogometu vratar, ki je ujel žogo in se kot gosenica razpolovil in upognil nadnjo. Nekateri pa ne morejo stati in so počepnili na culo, ker so s capami slekli raz sebe poslednjo moč. Tisti, ki pa stojijo s sklonjeno glavo, z rokami ob telesu, koščeni, so za zgled, prapodoba, kateri morajo postati vsi podobni.