Na najnižjem paštnu se potem čreda hiti slačiti pred barako, ker glas v gneči kriči: »Tempo! Tempo!«, medtem ko prihaja z druge strani pobočja, od onstran bodeče žice lajež, ki parajo planinsko noč, da padajo kosi teme v brezna niča. In njihov glad za obronkom je zmeraj bolj razkačen, ker so nosnice mnogoglave zveri pravkar zavohale duh nage kože, ki ga nosi veter po pobočju.