Za vsako stopinjo, ki si jo naredil, ko si jo vodil navzdol po stopnicah in je na oddaljenem paštnu lajal pes, ko da laja tebi. Ko da je njegov ob tvojem ušesu, medtem ko te sprašuje: ‚Kaj boš pokazal?’ In tudi petje, ki kljuje v sencih, ko je začudena, kaj počenjaš, in misli, da jo objemaš, zato da jo boš vzdignil na zid, ki nosi pašten.