Ker to je tisto večno drhtenje pred nenajavljeno kaznijo, ki ne veš ne odkod ne kdaj bo prišla, tista večna skrb, da se je ne boš pravočasno zavedel in prislonil hrbet k zidu, da bi se je ubranil...« »Da,« je mirno rekel. »A nisi sam, ki si moral skozi to duševno razrvanost, da si spoznal, da je občutek manjvrednosti vir te nerazumljive, absurdne krivde.