»Da,« je hladno rekel, čeprav je bil sergentov glas norčav, je bilo tisti hip, ko da je sergente osebno kriv vsega zla. »Ukaz je ukaz,« je rekel. Sergente pa se je naslonil na bencinski sod; čepico ima na glavi, takó ni videti pleše in je podoben zdelane mu poštarju, ki počiva ob zidu, na katerega je položil težko torbo.