Gre po pločniku proti nama, a meni gre še zmeraj po glavi parnik. ‚Zakaj bo šel daleč, a, mama?’ pravim in tiha ulica je polna zvonkega glasu petletnega otroka. Mama pa se ne smehlja več, videla je gospoda in krepkeje je potegnila mojo roko, ‚Sì, sì,’ je rekla.