Iščeš, tuhtaš, a veš samo, da si kriv, nečesa megleno kriv.«
Videti je bilo, da se misli ozreti, a se je samo njegov glas spremenil. Ko da pravi bitju, ki je tik pred njegovimi koleni in mu lahko govori tišje, z zaupljivostjo, ki jo omogoča zarotniška zvestoba in občutek varne samote.