A ploh, na katerem sediva, je zdaj tudi moj ploh, si misli, in je zastonj vsaka poskušnja bega; deliva si isto ozračje, v katero priteka preteklost skozi okence kakor skozi režo, ki je bila do zdaj samo na videz odprta v lombardsko noč. »Tisoči ljubijo ženske in jih ne trpinči noben strah,« je rekel fant z mirnim, skoraj uvidevnim glasom. »A od samega začetka je zapisano, da se mora tebi zgoditi nekaj nepopravljivega.