Ko da sta ločena, a vendar združena od dveh stranic istega kota, pod žarnico, ki je oddaljena in rdečkasta, ko da so jo pred stoletji obrizgali s paradižnikovim sokom, ki se je s časom strdil in oprašil. Prazni predeli pa kupeji brez potnikov v vagonu na pozabljenem tiru. »Nočem,« je še šepnil kakor bolnik, ki mu je že dolgo prej zdravnik dal uspavalno sredstvo, a je šele zdaj začelo delovati.