Pod zidkom, ob zapuščenem zarjavelem kosu ladjinega premca, v katerega toči sonce žarke kakor v veliko trikotno čašo, se sonči dvojica. On ima roke pod tilnikom, ona se je vzdignila na komolce in njena glava visi nad njegovim obrazom. Njeni svetli lasje so rumen slap, ki si je izrezal skrivnost iz žgočega ozračja.