Seve, drugače bi bilo, ker bi ji daleč od doma gotovo lahko rekel: »Viš, utesnjeni smo med morjem in griči, ujeti v past, kjer nam ne dajo, da bi bili to, kar smo; in takó si želimo pozabe, odhoda, novih ljudi, da bi se pomešali mednje in zadihali svobodo.« Pa namesto tega odideš kot potnik, ki ga odpeljejo karabinjerji! Prav to, kar ona nagonsko mrzi.