In zadoščen je, da je našel in udarci so mu kljub vsemu kakor pritrkavanje življenja, ki gre iz dopoldneva v dopoldan. Mogoče bo tudi za nas nekoč pritrkavanje metel in krtačenje podov brez strelov in strahu v našem mozgu, si misli. Mogoče bodo vsaj naši otroci nekoč brez môre v sebi, otroci, ki ne rasejo s prepadom v sebi.