Dekla v tretjem nadstropju pa tolče zdaj z metlo ob okenski okvir in bele mačice letijo po zraku. In on posluša udarce in v mislih sledi belim kosmom, ki letijo mimo oken. In zadoščen je, da je našel in udarci so mu kljub vsemu kakor pritrkavanje življenja, ki gre iz dopoldneva v dopoldan.