Zdaj se je odločil; odprl je nalašč vrata, kakor da hoče oditi; ta hip pa je vprašal: »Ti misliš, da ni bil hudoben?« Sedla je na pete, uprla krtačo v pod in se naslonila nanjo; in nič ni z modrostjo o življenju, takšna, ampak samo mama, ki je poznala in vé, kakšen je zares bil. »Kakó?«